Mit o Antigoni, pokončni in pogumni upornici, že od antike v vedno novih oblikah naslavlja temeljno vprašanje o nasprotju med nenapisanimi človeškimi zakoni in kodificiranimi zakoni države, med etiko in pravom. Hkrati pa natančno preizprašuje tudi delovanje družbe in posameznikovo mesto v njej. S tega izhodišča se na antični mit ozira tudi Dominik Smole, eden najpomembnejših glasov slovenske dramske pisave, v svoji poetični drami Antigona iz leta 1960.

Skozi zgodbo o času tik po koncu uničujoče vojne zapiše sodobno tragedijo o razkroju vsakršne etike in prava, predvsem pa o moralnem razkroju sodobne družbe in človeka. Smoletova Antigona se, za razliko od Sofoklejeve, ne ukvarja več z uporom avtoritarnemu vladarju, ampak je srž njene aktivnosti sledenje vesti, sistemu vrednot, v katerega trdno in brezkompromisno verjame – ne glede na klice bližnjih, govorice ljudi ali mnenje vladajočega. Antigonino vodilo ni spopad, konfrontacija, ampak je trdna hrbtenica pri uresničevanju idealov. Antigona je v Smoletovi drami fizično odsotna, tebanska skupnost le opazuje njeno delovanje, s čimer avtor posebej izpostavi problem družbenega in političnega pragmatizma, oportunizma in apatije. S tem pa – nič manj radikalno – nagovarja tudi naš današnji trenutek.

Avtor: Dominik Smole
Režiser: Luka Marcen
Dramaturga: Ana Kržišnik Blažica, Rok Andres
Igrajo: Arna Hadžialjević, Blaž Valič, Jure Kopušar, Bine Matoh / Aleš Valič, Lara Fortuna, Gorazd Jakomini
Produkcija: SNG Nova Gorica